Kako stres vpliva na prebavo?


Kako stres vpliva na prebavo?

Strah, jeza in stres močno vplivajo na delovanje želodca, je leta 1833 zapisal William Beaumont, kirurg v ameriški vojski, ki je kasneje postal znan kot oče fiziologije želodca zaradi svojih raziskav prebave pri ljudeh. Skoraj 200 let kasneje se vsakodnevno srečujemo s takšnimi stanji, pri čemer je dokazano, da psihične, fizične in imunološke težave vplivajo na gastrointestinalno izločanje, motiliteto, prepustnost epitelija in vnetje.

Stres in prebava

Stres, opredeljen kot akutna grožnja homeostazi, ima tako kratkoročne kot tudi dolgoročne učinke na funkcije prebavnega trakta. Povzroča krče v črevesju, s čimer lahko pride do motenj pri prebavi hrane. 

Če so krči razširjeni po celotnem debelem črevesju, se bo vsebina črevesja premikala hitro in prišlo bo do driske. V primeru, da se krči kažejo le na enem mestu, bo prišlo do zadrževanja vsebine črevesja in pojava zaprtja. Če so krči razširjeni po celotnem debelem črevesju, se bo vsebina črevesja premikala hitro in prišlo bo do driske. V primeru, da se krči kažejo le na enem mestu, pa bo prišlo do zadrževanja vsebine črevesja in posledično do pojava zaprtja. 

Bolečina in nelagodje v zgornjem delu trebuha sta pogosta neželena učinka. Poleg tega lahko stresni učinek na fiziologijo črevesja vključuje naslednje: Bolečina in nelagodje v zgornjem delu trebuha sta pogosta neželena učinka. Poleg tega lahko stresni učinek na fiziologijo črevesja vključuje naslednje:

  • spremembe v dinamiki črevesja,
  • povečana visceralna občutljivost,
  • spremembe v gastrointestinalnem izločanju,
  • povečana črevesna prepustnost,
  • neželeni učinki na regenerativno sposobnost sluznice prebavnega trakta in krvni obtok sluznice,
  • neželeni učinki na črevesno mikrobioto.

Povezava med črevesjem in možgani

Komunikacijski sistem med črevesjem in možgani zagotavlja pravilno vzdrževanje in koordinacijo prebavnih funkcij, obenem pa omogoča tudi povratnim informacijam iz črevesja, da vplivajo na razpoloženje, motivacijo in višje kognitivne funkcije.

Ker so možgani in prebavni trakt neprekinjeno v interakciji, pride ob stresu do težav v prebavi. Stres lahko vpliva na povečanje prepustnosti črevesne pregrade in s tem omogoči vstop bakterij, kar lahko privede do vnetnega odziva. Zato je dolgotrajna in kronična izpostavljenost stresu glavni dejavnik tveganja pri razvoju različnih prebavnih motenj, kot so:

  • Kronična vnetna črevesna bolezen (IBD)
  • Sindrom razdražljivega črevesja (IBS)
  • Gastroezofagalna refluksna bolezen (GERB)
  • Pojav peptičnih razjed (razjede na sluznici prebavnega trakta)

Diagnostika prebavnih težav, ki so posledica izpostavljenosti stresu, vključuje:

  • laboratorijske preiskave,
  • ultrazvok trebuha,
  • endoskopske preiskave (gastroskopija, kolonoskopija, endoskopija tankega črevesja),
  • dihalni test H2 za izključevanje prekomerne rasti bakterij v tankem črevesju (SIBO) in slabe prebave ogljikovih hidratov.

Črevesna mikrobiota in stres

Črevesna mikrobiota regulira odnos med črevesjem in možgani ter vpliva na vse nevro-imunsko-endokrilne poti. Neposredno vpliva na učinkovitost imunskega odziva in funkcijo prebavnega sistema. Dvosmerni odnosi med stresom/razpoloženjem, prehrano in črevesno mikrobioto na koncu tvorijo bodisi začarani bodisi koristen krog.

Sestava črevesne mikrobiote je pomembna za zagotavljanje optimalnega črevesnega okolja. Že kratkotrajna izpostavljenost stresu lahko vpliva na profil mikrobiote s spreminjanjem razmerij njenih sestavnih delov.

Ker je črevesna mikrobiota v interakciji tudi s centralnim živčnim sistemom, lahko vsaka sprememba v sestavi bakterij črevesja vpliva na duševno zdravje in nevrološki razvoj. Živci v prebavnem traktu lahko reagirajo na iste stresne hormone in nevrotransmiterje kot naši možgani.

Izjemno pomemben je poskus iz leta 2004, v katerem so odkrili, da miši brez mikrobov (GF), kažejo pretirane odzive osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza na stres (glavnega nevroendokrinega sistema, ki nadzoruje reakcije na stres) in bi jih lahko izničili z naselitvijo določene vrste Bifidobacteria. Kasnejše študije so potrdile povezavo med črevesno mikrobioto in občutljivostjo na stres, vključno s poročili, da lahko izpostavljenost stresu spremeni sestavo mikrobiote organizma in da lahko mikrobne populacije oblikujejo odziv telesa na stres. Stres je težko nadzorovati, vendar lahko z dodatkom Bifidobacterij, zdrava črevesna mikrobiota pomaga pri blaženju simptomov. Če temu dodamo še koristi maslene kisline kot stranskega produkta fermentacije "dobrih" bakterij, je jasno, da ima črevesju v stresnih okoliščinah koristi dodatna pomoč.

Literatura:

  1. Șchiopu, C. G., Ștefănescu, C., Boloș, A., Diaconescu, S., Gilca-Blanariu, G.-E., & Ștefănescu, G. (2022). Functional Gastrointestinal Disorders with Psychiatric Symptoms: Involvement of the Microbiome–Gut–Brain Axis in the Pathophysiology and Case Management. Microorganisms, 10(11), 2199. https://doi.org/10.3390/microo...
  2. Madison, A., & Kiecolt-Glaser, J. K. (2019). Stress, depression, diet, and the gut microbiota: human-bacteria interactions at the core of psychoneuroimmunology and nutrition. Current opinion in behavioral sciences, 28, 105–110. https://doi.org/10.1016/j.cobe...
  3. Yang, T., Ahmari, N., Schmidt, J. T., Redler, T., Arocha, R., Pacholec, K., Magee, K. L., Malphurs, W., Owen, J. L., Krane, G. A., Li, E., Wang, G. P., Vickroy, T. W., Raizada, M. K., Martyniuk, C. J., & Zubcevic, J. (2017). Shifts in the Gut Microbiota Composition Due to Depleted Bone Marrow Beta Adrenergic Signaling Are Associated with Suppressed Inflammatory Transcriptional Networks in the Mouse Colon. Frontiers in physiology, 8, 220. https://doi.org/10.3389/fphys....
  4. Zeng, M. Y., Inohara, N., & Nuñez, G. (2017). Mechanisms of inflammation-driven bacterial dysbiosis in the gut. Mucosal immunology, 10(1), 18–26. https://doi.org/10.1038/mi.201...
  5. Galley, J. D., Nelson, M. C., Yu, Z., Dowd, S. E., Walter, J., Kumar, P. S., Lyte, M., & Bailey, M. T. (2014). Exposure to a social stressor disrupts the community structure of the colonic mucosa-associated microbiota. BMC microbiology, 14, 189. https://doi.org/10.1186/1471-2...
  6. Galley, J. D., Yu, Z., Kumar, P., Dowd, S. E., Lyte, M., & Bailey, M. T. (2014). The structures of the colonic mucosa-associated and luminal microbial communities are distinct and differentially affected by a prolonged murine stressor. Gut microbes, 5(6), 748–760. https://doi.org/10.4161/194909...
  7. Partrick, K. A., Chassaing, B., Beach, L. Q., McCann, K. E., Gewirtz, A. T., & Huhman, K. L. (2018). Acute and repeated exposure to social stress reduces gut microbiota diversity in Syrian hamsters. Behavioural brain research, 345, 39–48. https://doi.org/10.1016/j.bbr....
  8. Freestone, P. P., Williams, P. H., Haigh, R. D., Maggs, A. F., Neal, C. P., & Lyte, M. (2002). Growth stimulation of intestinal commensal Escherichia coli by catecholamines: a possible contributory factor in trauma-induced sepsis. Shock (Augusta, Ga.), 18(5), 465–470. https://doi.org/10.1097/000243...
  9. Wu HJ, Wu E. The role of gut microbiota in immune homeostasis and autoimmunity. Gut Microbes. 2012 Jan-Feb;3(1):4-14. doi: 10.4161/gmic.19320. Epub 2012 Jan 1. PMID: 22356853; PMCID: PMC3337124.
  10. Jiang, H., Ling, Z., Zhang, Y., Mao, H., Ma, Z., Yin, Y., Wang, W., Tang, W., Tan, Z., Shi, J., Li, L., & Ruan, B. (2015). Altered fecal microbiota composition in patients with major depressive disorder. Brain, behavior, and immunity, 48, 186–194. https://doi.org/10.1016/j.bbi....
  11. Chen, Z., Li, J., Gui, S., Zhou, C., Chen, J., Yang, C., Hu, Z., Wang, H., Zhong, X., Zeng, L., Chen, K., Li, P., & Xie, P. (2018). Comparative metaproteomics analysis shows altered fecal microbiota signatures in patients with major depressive disorder. Neuroreport, 29(5), 417–425. https://doi.org/10.1097/WNR.00...
  12. Kiecolt-Glaser, J. K., Derry, H. M., & Fagundes, C. P. (2015). Inflammation: depression fans the flames and feasts on the heat. The American journal of psychiatry, 172(11), 1075–1091. https://doi.org/10.1176/appi.a...
  13. Glaser, R., & Kiecolt-Glaser, J. K. (2005). Stress-induced immune dysfunction: implications for health. Nature reviews. Immunology, 5(3), 243–251. https://doi.org/10.1038/nri157...
  14. Kiecolt-Glaser, J. K., Wilson, S. J., Bailey, M. L., Andridge, R., Peng, J., Jaremka, L. M., Fagundes, C. P., Malarkey, W. B., Laskowski, B., & Belury, M. A. (2018). Marital distress, depression, and a leaky gut: Translocation of bacterial endotoxin as a pathway to inflammation. Psychoneuroendocrinology, 98, 52–60. https://doi.org/10.1016/j.psyn...
  15. Maes, M., Kubera, M., Leunis, J. C., & Berk, M. (2012). Increased IgA and IgM responses against gut commensals in chronic depression: further evidence for increased bacterial translocation or leaky gut. Journal of affective disorders, 141(1), 55–62. https://doi.org/10.1016/j.jad....
  16. Vanuytsel, T., van Wanrooy, S., Vanheel, H., Vanormelingen, C., Verschueren, S., Houben, E., Salim Rasoel, S., Tόth, J., Holvoet, L., Farré, R., Van Oudenhove, L., Boeckxstaens, G., Verbeke, K., & Tack, J. (2014). Psychological stress and corticotropin-releasing hormone increase intestinal permeability in humans by a mast cell-dependent mechanism. Gut, 63(8), 1293–1299. https://doi.org/10.1136/gutjnl...
  17. Labanski, A., Langhorst, J., Engler, H., & Elsenbruch, S. (2020). Stress and the brain-gut axis in functional and chronic-inflammatory gastrointestinal diseases: A transdisciplinary challenge. Psychoneuroendocrinology, 111, 104501. https://doi.org/10.1016/j.psyn...
  18. Zamani, M., Alizadeh-Tabari, S., & Zamani, V. (2019). Systematic review with meta-analysis: the prevalence of anxiety and depression in patients with irritable bowel syndrome. Alimentary pharmacology & therapeutics, 50(2), 132–143. https://doi.org/10.1111/apt.15...
  19. Bravo, J. A., Julio-Pieper, M., Forsythe, P., Kunze, W., Dinan, T. G., Bienenstock, J., & Cryan, J. F. (2012). Communication between gastrointestinal bacteria and the nervous system. Current opinion in pharmacology, 12(6), 667–672. https://doi.org/10.1016/j.coph...

Konturek, P. C., Brzozowski, T., & Konturek, S. J. (2011). Stress and the gut: pathophysiology, clinical consequences, diagnostic approach and treatment options. Journal of physiology and pharmacology : an official journal of the Polish Physiological Society, 62(6), 591